Rafting · 30. 11. 2025 · 3 min branja
Zadnji spust sezone: ekipa dvanajstih in prevrnitev pred Dvoslapom
Zadnji spust sezone. Hladna voda, mokra ekipa, vsi nasmejani na obali. Tako se konča jesen na Uni.
Konec novembra Una ni podobna poletni. Voda ima okoli osem stopinj, nad brzicami se dviga megla in pet milimetrov neoprena naenkrat zveni kot dobra zamisel. Kljub temu je dvanajst ljudi ob 9.30 prišlo na recepcijo, popilo kavo in reklo: gremo.
Pot je bila Štrbački buk. Skiperja Scary in Sandi sta vodila dva čolna. Prva ura je potekala po načrtu: brzice, veslanje v ritmu, postanek na mirnem delu pod slapom. Nato je prišla brzica pred Dvoslapom, ki vsako jesen koga preseneti.
„Vedeli smo, da se bomo prevrnili. Nismo pa vedeli, da se bomo toliko smejali.“Prevod izvirne ocene
Prvi čoln se je prevrnil čisto, kot pravijo na reki: vsi v vodo, vsi za čoln, nihče pod njim. Trideset sekund pozneje je ekipa spet sedela v čolnu, Scary pa je štel vesla. Dvanajst. Vsa.
Preostanek spusta je bil najmirnejši del dneva. Do Dvoslapa so prispeli okoli treh, na otoke do štirih. Na terasi restavracije so jih čakali čaj, kosilo in zgodba o tisti brzici, ki je bila do večerje že trikrat daljša.
Kaj smo se naučili to sezono
Da se jesenski rafting splača. Manj gneče, barvite obale in voda, ki te prebudi. Da 5 mm neoprena zadostuje tudi novembra. In da najboljše zgodbe sezone nikoli niso s popolnih spustov.
Se vidimo aprila. Reka ostaja tu.


